NADALJEVANJE SMRTNE IGRE
Z OBSOJENCEM SRPAKOM
„Strokovnjaki“ zapora v Dobu so tokrat uporabili novo a pred tem že več krat preizkušeno taktiko proti obsojencu Srpaku. Za dobo šestih mesecev so ga premestili v zapor v Mariboru.
To je taktika, katero je „strokovni“ team zavoda že prej uporabljal v zavodu. Takšna taktika obsojencu običajno ne prinese nič dobrega. To taktiko uporabljajo v zavodu z namenom, da izvršijo nov večji pritisk na obsojenca in ga pritisnejo v kot. Obsojenca torej premestijo v drug zavod za obdobje šestih mesecev. Toliko, da se posede prah.
To je s strani zavoda poteza v skrajni sili takrat, ko je obsojenec z borbo proti nepravilnostim storjenih proti njemu, uspe pritegniti pozornost javnosti. Ne vemo kdo in na kakšen način je interveniral, je pa dejstvo, da zavod intenzivno dela na tem, da uniči obsojenca Srpaka. Po preteku šestih mesecev bo zavod pripeljal obsojenca Srpaka nazaj v zapor na Dobu in za obsojenca se bo začelo vse na novo. Obravnavan bo kot novodošli obsojenec. Ponovno bo na samem začetku. To pa pomeni ponovno spoznavanje obsojenca z novimi ovirami s strani zavoda. Obsojenec bo nameščen v drug oddelek oziroma sobo. „Strokovnjaki“ zavoda bodo ponovno dokazali, da je usoda vseh obsojencev v njihovih rokah in to ne glede na to da to zlorabljajo do skrajnosti in kršijo naše pravice, manipulirajo z zakonskimi določili – vse v škodo obsojencev.
Tako je obsojenec Srpak s to potezo zavoda obsojen na povečano psihično mučenje vse do konca prestajanja zaporne kazni. Njegovo zelo slabo zdravstveno stanje pa mu ne šteje v olajšavo. Kvečjemu daje „strokovnjakom“ zavoda upanje, da bo obsojenec Srpak umrl tako kot že marsikdo pred njim, ki iz zapora ni smel priti živ. V zaporu Dob še vedno buri duhove seznam obsojencev, ki so bili v času osamosvojitvene vojne v Sloveniji leta 1991 določeni za likvidacijo. Seznam je bil izdelan na upravi zavoda.
Okoliščine nekaterih smrtnih primerov obsojencev na Dobu niso bile nikoli raziskane in pojasnjene. Kaže, da tudi za obsojenca Srpaka pripravljajo pogoje za njegov predčasni odhod v onostranstvo. Zato ga postopoma psihično uničujejo in ta pritisk stopnjujejo vse dokler mu ne bo odpovedalo zdravje oziroma dokler si ne bo vzel življenja.
„Strokovnjaki“ zavoda tako pripeljejo obsojenca v takšno psihično stisko, da jih ta potisne v sociopatizem. Rezultati tega pa se odražajo v statistiki umrlih v zaporu na Dobu.
