Z težkim srcem priznam,da upravnica-direktorica celjskega zapora navsezadnje je korektna,glede na dejstvo,da sta tako direktorica celjskega zapora kot tudi direktor ZPKZ Dob pri Mirni edina dva ,ki sta tako dolgo obdržala ta položaja.. Direktor Doba je za razliko od celjske direktorice predal vse vajeti vodji vzgojne službe in vodjam oddelkov.On pa živi v upanju,da se bo podal v polotične vode,žal že nekaj let brez uspeha.
Medtem,ko tukajšna direktorica vodi nekompromisen režim.V času bivanja tukaj sem imel priložnost spoznati zakaj je temu tako.Na nek način razumem zakaj so pogoji tako strogo zastavljeni.Tudi tukaj so tako zdefinirano razdeljeni ,do najmanjše podrobnosti.
Primerjava prakse dela na Dobu in Celju:
Priznati moram,da je praksa v Celju neprimerno ugodnejša ,ne glede na to ,da je tako stroga ,kot na Dobu.Zakaj?
Na Dobu se pravila-pogoji neprestano spreminjajo,pri vsakem obsojencu posebej in sicer po lastni presojivzgojnih,seveda vse spremembe so sprejete v ustni obliki.Ne da se opisati kako ogromne razlike se delajo med obsojenci in krutost te dobske umetnosti ne pozna meja.Žal ne morem drugače napisati kot,da so dobski ekscemi.
Tukaj,v Celju se to ne dogaja .saj režim tega na dopušča.Pravila igre so jasna ,ne glede na njihivo strogost.Se pravi: če dosežeš normative in postavljene cilje ,ter se držiš hišnega reda se ti vrata odpirajo.
Glede Celja bi dodal še tole :šablonska pravila so pravi način ,žal pa je velika pomanjklivost to,da bi moral biti močno vpleten penološki kader v resocijalizaciji mladoletnih oz. starejših mladoletnih obsojencev.Moral bi se spremeniti način oz. dograditi v delu ,kjer se pristopa do obsojencev in način ukvarjanja z njimi. Toliko za tokrat.
by ; kraljtiger
